GOSTI 2022
V letošnjem programu festivala bodo sodelovali gosti iz Slovenije in Italije: pisatelji, jezikoslovci, raziskovalci in akademiki, direktorja organizacij, vodje projektov, start-up komik, stripar, glasbenika in več nevladnih organizacij.
Silvan Pittoli
Silvan Pittoli
Silvan Pittoli je bil rojen leta 1949, živi in dela v Števerjanu v Goriških brdih. S fotografijo se je srečal pri 12. letih, tri leta kasneje sta s sestro kupila prvi fotoaparat in tako se je začela njegova fotografska pot. Rad je fotografiral kmečka dela in kuhinjska opravila, razno kmečko orodje, izlete s prijatelji itd. Obiskoval je tudi tečaje, ki so mu nudili vse potrebno znanje.
Njegove fotografije so bile objavljene v številnih katalogih in revijah. Rad fotografira v črno-beli tehniki in vselej na filmski trak. Digitalno tehniko uporablja le pri dokumentiranju dogodkov. Svoje posnetke razvija sam in tudi pripravlja okvirje slik. Rad pove, da v pripravo fotografij vlaga veliko dela in v temnici opravi veliko poskusov. Preden fotografija uspe, mora zavreči veliko materiala.
Silvan Pittoli ima za sabo sodelovanje na mnogih razstavah. V slovenskem fotoklubu Skupina75 je Pittoli prisoten že od vsega začetka in velja za soustanovitelja te uveljavljene kulturne sredine. Kot fotograf je prejel številna priznanja.
Dr. Greta Mazzaggio
Dr. Greta Mazzaggio
Greta Mazzaggio je diplomirala iz jezikoslovja (Univerza v Veroni, Italija), nato je pridobila doktorat iz kognitivnih znanosti (Univerza v Trentu, Italija). Po dveletnem podoktorskem študiju na Univerzi v Firencah (Italija) je prejela štipendijo Švicarske konfederacije za odličnost in eno leto delala na Université de Neuchâtel (Švica). Raziskovalno se je izpopolnjevala tudi v Franciji (CNRS, Lyon) in ZDA (Univerza Notre Dame, Indiana). Greta Mazzaggio je trenutno zaposlena kot docentka na Univerzi v Novi Gorici (Slovenija). Njeni glavni raziskovalni interesi se osredotočajo na tri med seboj povezane teme: eksperimentalno pragmatiko, dvojezičnost in klinično jezikoslovje. V letu 2022 je organizirala Mednarodno poletno šolo dvojezičnosti in večjezičnosti (TU Chemnitz, Nemčija).
Dr. Ana Toroš
Dr. Ana Toroš
Ana Toroš je izredna profesorica in direktorica doktorskega študijskega programa Humanistika na Univerzi v Novi Gorici. Njena glavna raziskovalna področja so primerjalne študije manjšinske književnosti, literarna imagologija, čezmejna didaktika literature, študije o travmi in literaturi. Njen raziskovalni fokus je na večkulturni in večjezični literaturi na obmejnih območjih med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Izobraževala se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, študijsko se je izpopolnjevala na Univerzi v Trstu, kot prejemnica mednarodne raziskovalne štipendije, ki jo je podelil Consorzio per lo Sviluppo Internazionale dell’Università di Trieste. Na Univerzi v Novi Gorici je zaposlena od leta 2005. Je članica znanstvenega sveta SLORI-Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu. Izsledke svojih raziskav je predstavila v znanstvenih publikacijah, konferencah in simpozijih v Evropi in Buenos Airesu. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj.
Nataša Konc Lorenzutti
Nataša Konc Lorenzutti
Nataša Konc Lorenzutti (1970) je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, na oddelku za dramsko igro in umetniško besedo, kjer je leta 1993 prejela fakultetno Prešernovo nagrado za vlogo Ofelije. Leta 2010 je končala tudi univerzitetni magistrski študij umetniške besede pri prof. Alešu Valiču. Med leti 1994 in 1999 je bila kot igralka angažirana v dveh slovenskih poklicnih gledališčih, od leta 1999 pa se posveča leposlovju. Doslej je izdala devetnajst knjižnih del za otroke in mladino ter pet za odrasle. Bila je nominirana za nagrade izvirna slovenska slikanica, modra ptica, šestkrat za nagrado desetnica in trikrat za nagrado večernica. V letu 2017 je za knjigo z naslovom Kdo je danes glavni prejela priznanje zlata hruška za najboljše izvirno mladinsko delo v letu 2015, za roman Bližina daljave pa je v istem letu prejela nagrado svetlobnica. V letu 2020 se je uvrstila na častno listo (Honour List) mednarodne organizacije za mladinsko književnost IBBY z delom Zvezek in brezvezek (založba Miš 2018).
Poleg svobodnega poklica je štirinajst let opravljala delo profesorice gledaliških predmetov na umetniškem oddelku Gimnazije Nova Gorica, kjer je z dijaki uprizarjala tudi svoja avtorska dramska dela in dramatizacije romanov, predpisanih za maturitetni esej na maturi.
Zdaj zopet deluje v svobodnem poklicu kot pisateljica in scenaristka.
William Cisilino
William Cisilino
Diplomiral iz prava na Univerzi v Trstu in je direktor Regionalne agencije za furlanski jezik avtonomne regije Furlanija – Julijska krajina. Cisilino je avtor številnih znanstvenih člankov in monografij na temo varstva manjšinskih jezikov kot tudi jezika in kulture Furlanije.
Fulvio Romanin
Fulvio Romanin
Generalni direktor in soustanovitelj Ensoul, nagrajenega kreativnega podjetja, ki razvija spletno programsko opremo in aplikacije in je inovativno na področju 3D-WebVR tehnologij.
Strokovnjak spletnega oblikovanja od leta 2000, napisal je »L’iva funesta« – esej o samostojnem delu, ki ga je založila založba UTET leta 2018.
Soustanovitelj Fastchecker – neprofitne družbe za promocijo izobraževalnega preverjanja dejstev. Ustanovitelj projekta Ghiti za izobraževanje otrok v večjezičnosti.
Boštjan Gorenc – Pižama
Boštjan Gorenc – Pižama
Boštjan Gorenc – Pižama (1977) je v književnih krogih poznan predvsem kot prevajalec. Priljubil se je najmlajšim, najstnikom in odraslim s številnimi prevodi in avtorskimi deli. Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne organizacije za mladinsko književnost.
Ukvarja se tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil predsednik republike: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.
Jadranka Beti
Jadranka Beti
Jadranka Beti je bila rojena leta 1978 v Čačku v Srbiji. V Beogradu je na Filološki fakulteti zaključila študij srbskega jezika in književnosti. Danes živi v Sloveniji in otroke poučuje srbski jezik v Kopru in Velenju. Na UP Pedagoški fakulteti končuje študij inkluzivne pedagogike. Občasno vodi delavnice za učenje cirilice, vezenja in tkanja ter želi ohraniti srbsko kulturno dediščino izven meja Srbije. V Akud Kolo iz Kopra vodi šolo srbskega jezika, kulture in tradicije »Ćirilandija«, v kateri se imajo otroci poleg ohranjanja materinščine možnost ukvarjati tudi z lutkovnim gledališčem. Jadranka je trenutno aktivna v velikem projektu in si želi ustanoviti prvo otroško knjižnico v srbskem jeziku v Sloveniji.
Tilen Lancner
Tilen Lancner
Kitarist Tilen Lancner je šolanje kitare začel na Glasbeni šoli Nova Gorica pri prof. Vlasti Rosa, nadaljeval na Umetniški gimnaziji v Kopru pri prof. Tanji Brecelj Vatovec, kjer je leta 2015 maturiral, leta 2021 pa je zaključil magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. doc. Katje Porovne Silič. V času izobraževanja se je udeležil mnogih tekmovanj in dosegel številna priznanja. V času šolanja se je udeleževal tudi mojstrskih tečajev s priznanimi kitaristi, kot so Marcin Dylla, Dieter Hennings, Paolo Pegoraro, Adriano del Sal in Stefano Viola. Sodeluje v kitarskem orkestru Akademije za glasbo, predvsem pa je dejaven kot komorni glasbenik v duetu z violino, v kitarskem duu, triu in kvartetu ter v duetu s pevci.
Rebeka Pregelj
Rebeka Pregelj
Sopranistka Rebeka Pregelj obiskuje magistrski študij petja na UL Akademiji za glasbo v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Leta 2019 je prejela zlato plaketo na državnem tekmovanju TEMSIG, prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski ter nagrado za najmlajšo finalistko na tekmovanju Seghizzi, letos pa je osvojila tudi prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v sodobnem samospevu Aegis Carminis. Pripravila je recital samospevov znotraj cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Slovenski filharmoniji ter se v ciklu Samospevanje zavoda PerArtem predstavila v Kazinski dvorani SNG Maribor. Nastopila je na mnogih festivalih doma in v tujini (Festival Ljubljana, poletni glasbeni festival v Grožnjanu, festival Noči v stari Ljubljani, festival Cortina incanta la mente v Cortini d’Ampezzo, festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi). Redno sodeluje tudi z Godalnim kvartetom NOVA.
Dr. Maja Melinc Mlekuž
Dr. Maja Melinc Mlekuž
Maja Melinc Mlekuž je kot raziskovalka zaposlena na Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) v Trstu in na Inštitutu za jezikoslovne študije ZRS Koper. Pred tem je vrsto let poučevala v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici od leta 2008 predava slovenščino kot drugi/tuji jezik. Posveča se vprašanjem razvijanja medkulturne zmožnosti, didaktiki slovenskega jezika, pedagoškemu raziskovanju na območju slovensko italijanskega kulturnega stikanja in pripravi učnih gradiv za učenje slovenščine v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Ureja tudi portal SM(e)Jse – Slovenščina kot manjšinski jezik.
Kristina Knez
Kristina Knez
Letnik 65, prihajam iz Števerjana pri Gorici. Po srednji šoli v Gorici sem šolanje nadaljevala na slovenskem klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici. V obdobju srednje šole sem obiskovala Dijaški dom Simona Gregorčiča in bila aktivna tudi na športnem področju, pri goriškem športnem klubu Dom. Po maturi sem nadaljevala študij na filozofski fakulteti v Trstu. V tem obdobju seme precej časa živela tudi v Novi Gorici, pri teti, in tako navezala kar močne stike z novogoriškim prostorom.
Med leti 87 in 92 sem poučevala na klasičnem liceju v Gorici, od leta 92 pa sem ravnateljica Dijaškega doma Simona Gregorčiča v Gorici. Opravila sem tudi triletni tečaj družinske mediacije.
Sem poročena z dvema že odraslima sinovoma, od leta 2014 živim v Novi vasi pri Opatjem selu.
Ciril Horjak
Ciril Horjak
Ciril Horjak se je rodil leta 1975 v Slovenj Gradcu. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, deluje pod psevdonimom dr. Horowitz. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela večinoma predstavljena v okviru dejavnosti revije Stripburger. Cirilova stripovska dela so objavili številni priznani časopisi, med drugim The Guardian, Chicago Tribune, Le Monde in Die Zeit.
Horjak je prejemnik mnogih nagrad na državnem nivoju. Kot gostujoči predavatelj o stripu poučuje na različnih. slovenskih fakultetah. Rad riše v živo ob pripovedovanju zgodb, poučuje in predava. Svojo raziskovalno žilico in ekspertizo na področju stripa izpopolnjuje na interdisciplinarnem doktorskem študiju likovnih ved na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Društvo PiNA
SKD SLOGA
Srbsko kulturno društvo “Sloga” je bilo ustanovljeno leta 1995. Od ustanovitve do danes društvo nenehno krepi in širi svojo dejavnost, pri čemer dosledno in vztrajno sledi svojemu poslanstvu, ki je bilo in ostaja: ohranjanje identitete, tradicije in kulture Srbov, ki živijo na območjih Severnoprimorske regije, v Novi Gorici in njeni širši okolici. Od ustanovitve dalje v društvu stalno ali občasno deluje več sekcij. Najbolj aktivne so folklorna, literarna in likovna sekcija.
Poleg stalnih aktivnosti po sekcijah in številnih nastopih v Sloveniji in tujini, društvo organizira športne turnirje, proslave, slovesnosti in srečanja članov ob praznikih in spominskih datumih iz srbske tradicije. Najbolj odmevna manifestacija društva je folklorna prireditev »Razigrana srca«, ki jo društvo tradicionalno organizira jeseni, na kateri sodelujejo sekcije društva in številni gostje.
Društvo PiNA
Društvo PiNA
Kulturno izobraževalno društvo PiNA, ustanovljeno leta 1998 na pobudo Zavoda za odprto družbo, že več kot dvajset let spodbuja družbeno odgovorne prakse in krepi kulturo dialoga. Od ustanovitve naprej PiNA odpira prostor za srečevanje, informiranje, izmenjavo, povezovanje in sodelovanje na področju družbenih izzivov. Sprva kot prva spletna kavarna v Sloveniji leta 1998, do leta 2016 pa kot multimedijski in mladinski center, članica mreže točk Europe Direct Slovenije in mreže regionalnih partnerjev Eurodesk, kot Stičišče nevladnih organizacij obalno-kraške regije in CERV nacionalna točka ter organizacija, ki deluje na področju mladine, kulture, migracij in medkulturnega dialoga ter še na drugih področjih.
Briške žene in dekleta
Briške žene in dekleta
Ko se je v Brdih okrog leta 1966 organiziralo prvi Praznik češenj, so se začeli prvi zametki društva kmečkih žena. V letu 2011 je vodenje prevzela Silvestra Elen Brašnić Saffigna in takrat se je društvo preimenovalo v Briške žene in dekleta, da bi se ga približalo vsem Brikam ne glede na starost ali poklic, saj je glavna naloga društva ohranjanje kulturne in predvsem kulinarične dediščine Brd. Briške žene so prisotne na vseh večjih prireditvah v Brdih, zavzeto sodelujejo z Občino Brda, ZTKMŠ-jem Brda ter Osnovno šolo Alojza Gradnika. Večkrat si njihove dobrote lahko ogledamo tudi v različnih oddajah na TV.
Zavod LEpi CAjti
Zavod LEpi CAjti
LEpi CAjti je nevladna organizacija, ki skozi aktivnosti za dobro počutje, pristna doživetja in neformalno izobraževanje izboljšuje kakovost življenja. Zavod sodeluje v akcijah, na katerih ozavešča javnost o pomenu vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega povezovanja, zmanjševanja odpadkov in vključevanja ranljivih oseb v gospodarstvo. V preteklih letih je organiziral raznovrstne dogodke za podporo in razvoj lokalnih ustvarjalcev ter za spodbujanje in razvoj novih pristnih produktov Goriške regije. V letu 2019 je zavod pridobil bronasto priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za sodelovanje pri inovaciji »Zelena socialna aktivacija«.
»Moja nona = moja učiteljica« je program neformalnega izobraževanja za posameznike, družine, skupine in nevladne organizacije, ki iščejo kakovostno preživljanje prostega časa s pridihom tradicije in lokalnih posebnosti. Z njim želi ponuditi spremembe, ki bodo omogočile lepše, kakovostnejše življenje nam kot tudi prihodnjim rodovom.